Back to stories list

Montshiwa o abelana ka maoto Umaguru Uphisana Ngemilenze Umaguru Uphisa Ngemilenze Maguru gives out legs

Written by Mutugi Kamundi

Illustrated by Wiehan de Jager

Translated by Lorato Trok

Language Tswana

Level Level 3

Narrate full story The audio for this story is currently not available.


Bogologolotala diphologolo tsotlhe di ne di sena maoto. Di ne di gagaba mo mmung.

Emandulo, izilwane zazingenayo imilenze. Zazihuquzela emhlabathini.

Kudala-dala, izilwanyana zazingenayo imilenze. Zazirhubuluza emhlabeni.

Long time ago, no animal had legs. They all used to crawl on the ground.


Ke batho fela ba ba neng ba na le maoto gonne Montshiwa o ne a ba file maoto.

Abantu kuphela ababenemilenze ngoba uMaguru wayebaphile yona.

Yayingabantu kuphela ababenemilenze ngoba uMaguru wayebaphe yona.

Only human beings had legs because Maguru had given legs to humans.


Ka letsatsi lengwe, Montshiwa o ne a swetsa gore o tla fa phologolo e nngwe le e nngwe maoto. O ne a tsamaya gotlhe mo motseng a bega tshwetso ya gagwe. O ne a batla gore diphologolo tsotlhe di tsamaye jaaka batho.

Ngelinye ilanga uMaguru wanquma ukupha zonke izilwane imilenze. Wazungeza idolobha ememezela ngombhobho. Wayefuna isilwane ngasinye sikwazi ukuhamba njengomuntu.

Ngenye imini uMaguru wagqiba ekubeni aphe zonke izilwanyana imilenze. Wazula ilali yonke ekhwaza ngombhobho. Wayefuna isilwanyana ngasinye sikwazi ukuhamba njengomntu.

One day, Maguru decided to give legs to every animal. He walked round the village announcing from a loudspeaker. He wanted each animal to walk like a human being.


Diphologolo di ne di itumetse fa di utlwa gore di tlile go fiwa maoto. Phologolo e nngwe le e nngwe e ne e batla go nna le maoto gore e kgone go tsamaya le go taboga. Di ne tsa opela, tsa tshikinya megatla le go tsharolola diphuka tsa tsona.

Zajabula izilwane lapho zizwa ukuthi zizophiwa imilenze. Isilwane ngasinye sasifuna imilenze ukuze sikwazi ukuhamba nokugijima. Zacula, zatshikizisa imisila, zabhakuzisa amaphiko azo.

Zavuya izilwanyana zakuva ukuba ziza kuphiwa imilenze. Isilwanyana ngasinye sasifuna imilenze ukuze sikwazi ukuhamba nokubaleka. Zacula, zatshikizisa imisila, zabhakuzisa neempiko zazo.

The animals were happy when they heard that they would be given legs. Each animal wanted to have legs so that it could walk and run. They sang, wagged their tails and flapped their wings.


Diphologolo di ne tsa kopana mme tsa bua ka moo go leng boima ka teng go gagaba. Mmu o gotlha mala a tsona. Maoto a tla thusa gore di bonele kgakala, fela jaaka batho.

Zahlangana izilwane zidingida ubulukhuni bokuhaqazela ngezisu. Umhlabathi wawuziklwebha izisu zazo. Imilenze yayizozisiza ukuze zikwazi ukuma zibone kude, njengabantu.

Zahlangana izilwanyana zaxoxa ngobunzima bokurhubuluza ngesisu xa zihamba. Umhlaba wawuzikrwempa izisu zazo. Imilenze yayiza kuzinceda ukuba zikwazi ukuma zibone kude, njengabantu.

Animals gathered and discussed how difficult it was to crawl. The ground scratched their bellies. Legs would also help them to stand and see far, like human beings did.


Ka letsatsi leo, diphologolo di ne tsa gagabela kwa ntlong ya ga Montshiwa go fiwa maoto a tsona. Dithutlwa, ditau, ditlou, mebitlwa, bogopane le dinonyane di ne tsa ema mola mme tsa leta go fiwa maoto.

Lwathi uma lufika usuku, izilwane eziningi zahaqazela zaya emzini kaMaguru ukuyokwamukela imilenze yazo. Izindlulamithi, amabhubesi, izindlovu, onogwaja, izingwenya, nezinyoni zashaya uhele zilinde ukuphiwa imilenze.

Lwathi xa lufika usuku lwemilenze yamahala, izilwanyana ezininzi zarhubuluza zaya emzini kaMaguru ukuyokwamkela imilenze yazo. Iindlulamithi, iingonyama, iindlovu, imivundla, iingwenya, neentaka zema emgceni zilinde ukuphiwa imilenze.

When the day came, many animals crawled to Maguru’s house to get their legs. Giraffes, lions, elephants, rabbits, crocodiles, and birds queued and waited to be given legs.


Phologolo e nngwe le e nngwe e ne ya fiwa maoto a le mane. Nonyane e nngwe le e nngwe e ne ya fiwa maoto a mabedi.

Isilwane ngasinye sathola imilenze emine, kwathi izinyoni zathola imilenze emibili iyinye.

Isilwanyana ngasinye safumana imilenze emine, zaze zona iintaka zafumana imilenze emibini inye.

Each animal was given four legs. Birds were given two legs each.


Ditebego tsa diphologolo di ne tsa fetoga morago ga go nna le maoto. Tse dingwe tsa bina ka ntlha ya boitumelo. Tse dingwe di ne sa kgone go tsamaya mme tsa wela mo fatshe.

Zaba nomahluko izilwane sezinemilenze. Ezinye zagida ngenxa yokujabula. Ezinye zazibhadazela zibuye ziwe zenziwa ubunzima bokuhamba ngezinyawo.

Zabonakala zinomahluko izilwanyana ngelixa sele zinemilenze. Ezinye zagida luvuyo. Ezinye zazibhadazela ziphinde ziwe zisenziwa bubunzima bokuhamba ngeenyawo.

Animals looked different on legs. Some danced in joy. Others had difficulty walking and fell down.


Di ne tsa tsamaya mo motseng di bontsha batho maoto a tsona. Di ne tsa re, “Re ka se tlhole re gagaba.”

Zazungeza idolobhana zibukisa kubantu. Zonke izilwane zathi, “Ngeke siphinde sihuquzele.”

Zahamba-hamba elalini zibonisa abantu imilenze yazo. Zonke izilwanyana zathi, “Soze siphinde sirhubuluze.”

They walked round the village showing off to human beings. All the animals said, “We will never crawl again.”


Phologolo ya bofelo mo moleng e ne e le Sebokolodi. “A go nale mongwe gape mo morago ga gago?”, Montshiwa a botsa. “Nnyaa, ke nna wa bofelo,” Sebokolodi a araba.

Isilwane sokugcina emgqeni kwakunguShongololo. UMaguru wabuza, “Ukhona okulandelayo?” “Cha, ngingowokugcina,” kuphendula uShongololo.

Isilwanyana sokugqibela ukufumana imilenze yayinguSongololo. UMaguru wabuza, “Ukhona olandela emva kwakho?” “Hayi, ndingowokugqibela,” waphendula uSongololo.

The last animal in the queue was the millipede. Maguru asked, “Is there anyone else after you?” “No, I am the last one,” Millipede answered.


Montshiwa a akanya, “Fa ele wena wa bofelo, ke ya go dira eng ka maoto a a setseng a?” Montshiwa o ne a fa Sebokolodi maoto otlhe a a setseng.

UMaguru wacabanga, “Pho uma kungasekho muntu, ngizoyenzani yonke le milenze esele?” UMaguru wanika uShongololo yonke imilenze esele.

UMaguru wacinga, “Kulungile ke, xa kungasekho mntu, ndiza kuyenzani yonke le milenze eshiyekileyo?” UMaguru wanika uSongololo yonke imilenze eshiyekileyo.

Maguru thought, “If there is no one else, what will I do with the rest of the legs?” Maguru gave all the remaining legs to Millipede.


Sebokolodi o ne a tsamaya a itumetse gonne o ne a nale maoto a mantsi. “Ke tla kgona go tsamaya ka bonako go ba feta botlhe,” a akanya.

UShongololo wahamba ejabule kakhulu ngoba ethole imilenze eminingi. “Sengizoshesha kakhulu kunabo bonke,” ecabanga.

USongololo wahamba evuya kakhulu ngoba wayefumene imilenze emininzi. “Ndiza kuhamba ngokukhawuleza ke ngoku kunazo zonke izilwanyana,” wacinga njalo.

Millipede went away very happy because he had many legs. “I will move faster than any of them,” he thought.


Erile fela Sebokolodi a fetsa go tsamaya, Noga a goroga kwa ntlong ya ga Montshiwa. “Montshiwa, le nna ke kopa maoto” ga rialo Noga.

Maduze nje emva kokuhamba kukaShongololo, kwafika uNyoka emzini kaMaguru. “Maguru, ngicela ungiphe imilenze,” kuncenga uNyoka.

Mzuzwana nje emkile uSongololo, kwafika uNyoka emzini kaMaguru. “Maguru, ndicela undiphe imilenze,” wacenga uNyoka.

As soon as Millipede had left, the snake came to Maguru’s house. “Maguru, please give me some legs,” Snake begged.


“Ke abile maoto otlhe. O ne o le kae?” Montshiwa a botsa. “Ke ne ke gateletswe ke boroko,” Noga a araba.

“Sengiyikhiphe yonke imilenze. Wena ubukuphi?” kubuza uMaguru. “Ngiseliwe,” kuphendula uNyoka.

“Sendiphise ngayo yonke imilenze. Wena ubuphi kanti?” wabuza uMaguru. “Ndiselwe,” waphendula uNyoka.

“I have given out all the legs. Where were you?” Maguru asked. “I over-slept,” Snake replied.


Montshiwa a lebelela gotlhe mo ntlong ya gagwe go bona gore a go na le maoto a a setseng Go ne go sena sepe.

UMaguru wacinga endlini yakhe ukubona ukuthi ayikho yini imilenze esele. Kodwa akatholanga lutho.

UMaguru wakhangela endlwini yakhe ejonga ukuba yayingekho na eseleyo. Kodwa akazange afumane nomnye.

Maguru checked in his house to see whether there were any legs remaining. But he did not find any.


Montshiwa o ne a tswela kwa ntle mme a re, “Ke maswabi, ga gona maoto a a setseng.” Noga o ne a tshwanela ke go boela gae a gagaba. Go tloga ka letsatsi leo, Noga a tlogela go robala thata. O dula a emetse motlha o mogwe wa go fiwa maoto.

UMaguru waphuma wathi, “Ngiyaxolisa Nyoka, ayisekho imilenze esele.” UNyoka wahuquzela wabuyela ekhaya engenayo imilenze. Kusukela ngalelo langa uNyoka akalali kakhulu. Uhlale elindele usuku lapho naye ayothola imilenze.

UMaguru waphuma wathi, “Ndiyaxolisa Nyoka, akukho milenze ishiyekileyo.” UNyoka warhubuluza wabuyela ekhaya engenayo imilenze. Ukusukela loo mini uNyoka akalali kakhulu. Usoloko elindele usuku apho naye aza kufumana ngalo imilenze.

Maguru came out and said, “Sorry, Snake, there are no legs remaining.” Snake had to crawl back home without legs. Since that day Snake does not sleep much. He is always waiting for the next chance to get legs.


Written by: Mutugi Kamundi
Illustrated by: Wiehan de Jager
Translated by: Lorato Trok
Language: Tswana
Level: Level 3
Source: Maguru gives out legs from African Storybook
Creative Commons License
This work is licensed under a Creative Commons Attribution 4.0 International License.
Options
Back to stories list Download PDF