Koko le sebokolodi e ne e le ditsala. Mme ba ne ba rata go dira dikgaisano.Ka letsatsi lengwe ba tsaya tshwetso ya gore ba ya go tshameka kgwele ya dinao go bona gore ke mang e leng motshameki tota.
Pollo y Milpiés eran amigos. Pero siempre competían. Un día, decidieron jugar fútbol para ver quién jugaba mejor.
Ba ne ba ya kwa lebaleng la kgwele ya dinao mme ba simolola kgaisano ya bone. Koko o ne a le bonako thata, mme Sebokolodi o ne a le bonako thata thata. Koko a ragela kwa kgakala, mme Sebokolodi a ragela kgakala go feta. Koko a simolola go kgotswa.
Fueron a la cancha de fútbol y comenzaron a jugar. El Pollo era rápido, pero Milpiés era mucho más rápido. El Pollo pateaba lejos el balón, pero Milpiés lo pateaba aún más lejos. Así que el Pollo se empezó a enojar.
Ba tsaya tshwetso ya go raga dipenalti. Lwantlha Sebokolodi ke ene o neng a le motshwara kgwele. Koko a ragela kgwele e le nngwe fela. Jaanong e ne e le sebaka sa koko go tshwara kgwele.
Decidieron hacer un lanzamiento de penal. Milpiés fue el primer portero y el Pollo anotó sólo un gol. Enseguida le tocó al Pollo ser portero.
Sebokolodi a raga kgwele mme ya tsena. Sebokolodi o ne a kgokgoetsa kgwele mme a e ragela. Sebokolodi o ne a eteletse kgwele pele mme a e ragela. Sebokolodi o ragetse dikgwele tse tlhano.
Milpiés lanzó el balón y anotó un gol. Milpiés dribló el balón y anotó. Milpiés cabeceó el balón y anotó. Milpiés anotó cinco goles.
Koko o ne a kgopilwe ka a latlhegetswe. E ne e le motho yo o latlhegetsweng yo o bosula thata. Sebokolodi a simolola go tshega ka tsala ya gagwe ka o ne a simolola go supa mokgwa o o sa siamang.
El Pollo estaba furioso por haber perdido. Era un mal perdedor. Milpiés se empezó a reír porque su amigo estaba armando un escándalo.
Koko o ne a kgopilwe tota gore a atlhamolose molomo wa gagwe thata mme a gotsa sebokolodi.
El Pollo estaba tan enfadado que con su pico abierto se tragó a Milpiés.
Fa Koko a le mo tseleng go ya lwapeng, a kopana le Mme Sebokolodi. Mme Sebokolodi a botsa, “A ga o a mponela ngwana?” Koko a didimala .Mme Sebokolodi o ne a tshwenyegile.
Camino a casa, el Pollo se encontró con la Mamá Milpiés. Y ella le preguntó, “¿Has visto a mi hijo?” El Pollo no le respondió nada y Mamá Milpiés se empezó a preocupar.
Morago Mme Sebokolodi a utlwa lentswe le le kwa teng. “Nthusa mme!” lentswe le lela. Mme Sebokolodi a leba leba mme a reetsa ka tlhoafalo. Lentswe le tswa moteng ga koko.
Luego, Mamá Milpiés escuchó una pequeña vocecita. “¡Ayúdame, mamá!” gritaba la vocecita. Mamá Milpiés miró para todos lados tratando de escuchar atentamente. La vocecita venía del interior del Pollo.
Mme Sebokolodi a goa, “Dirisa maatla a gago ngwanaka!” Dibokolodi di kgona go dira monkgo o o bosula le go leka go go bosula. Koko a simolola go bobola.
Mamá Milpiés gritó, “¡Usa tus poderes especiales, hijo mío!” Los Milpiés pueden producir un olor muy desagradable con un sabor terrible. El Pollo comenzó a sentirse enfermo.
Koko a simolola go ruruga. O ne a metsa a bo a kgwa mathe. O ne ithimola a bo a gotlhola. Mme a gotlhola. Sebokolodi se ne se ferosa sebete.
El Pollo eructó. Luego, tragaba y escupía. Después, estornudaba y tosía. ¡El Milpiés era asqueroso!
Koko a gotlhola go fitlhela a gotlhola sebokolodi se se neng se le mo mogodung wa gagwe. Mme Sebokolodi le ngwana wa gagwe ba gagabela mo mokaleng go itshuba.
El Pollo tosió y tosió hasta que Milpiés logró salir de su estómago. Mamá Milpiés y su hijo treparon un árbol muy rápidamente para esconderse del Pollo.
Gotswa ka nako e o, dikoko le dibokolodi e ne e le baba.
Desde ese instante, los pollos y los milpiés fueron enemigos.