Esiku limwe Kalimba okwa li te ende kooha dhomulonga.
Un jour, Lapin marchait le long de la rivière.
Ndjambameya naye wo okwa li ta yanga mpoka nokwa li ta li omwiidhi gwa hapa nawa.
Hippo était là aussi pour se promener et manger de la bonne herbe verte.
Ndjambameya ina mona kutya Kalimba naye opo a li wo pehala mpoka. Okwe mu lyata kompadhi mokwaashiwo. Kalimba okwa tameke ta igidha, “Ngoye Ndjambameya! Ku wete ano kutya owa lyata ndje?”
Hippo ne voyait pas que Lapin se trouvait là et elle piétina le pied de Lapin. Lapin cria et hurla « Hippo ! Tu vois pas que tu me piétines le pied ? »
Ndjambameya okwa indile ombili tati: “Ombili, inandi ku mona nando. Dhimina ndje po. Ashike Kalimba ka li a hala okupulakena nokutaamba ombili.” Okwa igidha Ndjambameya ta ti: “Owe shi ningile owina! Otandi ku talitha nawa esiku limwe! Owu na okufuta!”
Hippo s’excusa à Lapin : « Je suis si désolé, mon ami. Je ne te voyais pas. Pardonne-moi, s’il-te-plaît ! » Mais Lapin n’écoutait pas et cria à Hippo : « Tu l’as fait exprès ! Un jour, tu verras ! Tu paieras pour ça ! »
Kalimba okwa ka konga Mulilo e te mu lombele ta ti: “Inda wu ka fike Ndjambameya ngele a zi mo momeya e ye komutunda a lye omwiidhi. Okwa lyata ndje!” “Kapu na uupyakadhi kuume kandje, otandi ningi ngaashi wa pula.” Omulilo osho gwa yamukula.
Puis Lapin partit chercher Feu et lui dit : « Va brûler Hippo quand elle sort de l’eau pour manger l’herbe. Elle m’a piétiné le pied ! » Feu répondit : « Pas de souci, Lapin, mon ami. Je ferai ce que tu as demandé. »
Komatango Ndjambameya okwa li ta napa kokule kashona nomulonga, ohaluka owala e li kohi yomalaka gomulilo, “Wuu!” Omulilo ogwa fike ko omafufu agehe kolutu lwaNdjambameya.
Plus tard, Hippo mangeait l’herbe loin de la rivière lorsque soudain « ZOUM ! » Feu s’enflamma. Les flammes commencèrent à brûler les poils de Hippo.
Ndjambameya okwa lili ta tondokele momeya. Omafufu ge agehe oga li ga pya ko komulilo. “Omafufu gandje ga pi ko komulilo! Omafufu gandje agehe ga pi ko! Omafufu gandje omawanawa!” osho a lili.
Hippo se mit à pleurer et se réfugia dans l’eau. Le feu avait brûlé tous ses cheveux. Hippo continua à pleurer : « Mes poils ont brûlé. Tu as brûlé tous mes poils ! Mes poils ont disparu ! Mes si beaux poils ! »
Kalimba okwa li a nyanyukwa sho omafufu gaNdjambameya ga pi ko. Okuza tuu kesiku ndyoka sigo onena, ondjambameya ihayi yi we kokule nomeya.
Lapin était content que les poils de Hippo soient brulés. Et jusqu’à ce jour, de crainte du feu, les hippopotames ne s’éloignent jamais de l’eau.