Mo mosong mongwe mmemogolo a bitsa Susi,”Susi. tsweetswee tsaya lee le o ye go lo naya batsadi ba gago. Ba batla go direla lenyalo lwa ga mogoloo kuku e tona.”
Mo tseleng go ya kwa batsadi ba gagwe, Susi a kopana le basimane ba le babedi ba ba selang maungo. Mongwe wa mosimane a phamola lee mo go Susi a le ngati mo setlhareng. Lee le ne la thubega.
福思带着鸡蛋上了路,他遇到了两个正在采水果的男孩。其中一个男孩抓过鸡蛋,朝着果树扔过去,鸡蛋破了。
“O dirile eng?” Susi o ne a lela. “Lee le wa ke la kuku. Kuku ke ya lentalo la go nkgonne. Nkgonne o ka reng fa go se na kuku mo lenyalong la gagwe?”
Basimane ba ne ba ikwatlhaela go rumola Susi.” Ga re kgone go thusa ka kuku, mme logong le le tsamayang ke le la ga mogoloo.”mongwe a bua.Susi a tswelela ka loeto la gagwe.
Mo tseleng a kopana le banna ba le babedi a aga ntlo.”A re kgona go dirisa logong le le thata leo?”ga botsa mongwe. Logong ga le thata sentle go ka aga. mme la robega.
“O dirile eng?” Susi o ne a lela.”Logonng leo e ne e le mpho ya ga nkgonne. Ba seedi ba maungo ke bone ba neileng logong leo ka gone ba thubile lee la kuku.Kuku e ne direlwa lenyalo la ga nkgonne. Jaanong ga go na lee, ga go na mpho.Nkgonne o ka reng jaanong?”
Baagi ba ne ba ikwatlhaela go roba logong. “Re kgona go thusa ka kuku, go na le lotlhaka go lo naya mogoloo.”mongwe a bua. Susi a tswelela ka loeto la gagwe.
Mo tseleng, Susi a kopana le morui le kgomo. A lotlhaka lo lo monate, a o kgona go mpha go le go nnyenyane?” kgomo ya botsa. Mme lotlhaka lo ne lo le monate thata gore kgomo e lo je lotlhe!
“O dirile eng?” Susi o ne a lela. Lothaka loo e ne e le mpho ya ga nkgonne. Baagi ba ne ba naya lotlhaka ka gone ba ne ba robile logong lo ke lo bone go tswa basedi ba maungo. Basedi ba maungo ba neile logong ka ntlha ya gore ba thubile lee la kuku ya ga nkgonne. Kuku e ne e le ya lenyalo la go nkgonne. Jaanong lee ga leo, kuku ga e yo, ga go na mpho. Nkgonne o ka reng?”
Kgomo ya ikwatlhaela seo mme e timana. Morui a dumalana gore kgomo e kgona go tsamaya le Susi e le mpho ya ga mogoloe. Susi a tsaya kgomo a tsamaya.
奶牛很抱歉,因为它太自私了。农民决定让奶牛跟着福思,作为礼物送给他姐姐。福思继续上路了。
Ka nako ya dijo tsa maitsiboa kgomo ya tsiela kwa moruing. Mme Susi a timelwa ke tsela mo loetong la gagwe. O ile go goroga thari kwa lenyalong lwa ga mogoloe. Balalediwa ba setse ba ja.
但是,到了吃晚饭的时候,奶牛跑回农场了,福思也迷路了。他很晚才到姐姐的婚礼上,客人们已经在吃饭了。
” Ke tla dira eng?” Susi o ne a lela. “Kgomo e e sieleng e ne e le mpho, e ke e neilweng ke baagi mo boemong jwa lotlhaka. Baagi ba neile lotlhaka gone ba lo robileng go tswa basedi ba maungo Basedi ba maungo ba neile logong ka gone ba thubile lee la kuku.Kuku e ne e le ya lenyalo.Jaanong ga go na lee, kuku, le mpho.”
Mogoloe Susi a akanya sebakanyana. mme a re, “Susi kgatsadiaake,Boammaaruri ga ke na sepe le mpho.Ga rekegele le jone ka kuku! Rotlhe re mmogo fa, Ke itumetse.Jaanong tswala diaparo tsa gago tse dintle re keteke letsatsi le! Se ke se Susi a se dirileng.